1. Drugi ljudje mislijo, da smo malo nori

Ko zunaj močno dežuje ali pa pritiska hud mraz, večina ljudi preživlja svoj čas doma, na toplem in ob gledanju zanimive televizijske oddaje. A to ne velja za nas, pohodnike. Ne glede na vreme se odpravimo na pohod, oblečeni v številne sloje oblačil. Vredno je! Ko o tem kasneje pripovedujemo prijateljem, ti zagotovo mislijo, da nam manjka kakšno kolesce v glavi.

2. Zemljevidi so pravo umetniško delo

Nič ni bolj vznemirljivega kot preučevanje zemljevida, na katerem je začrtana pot do našega novega cilja. Navdušeni opazujemo vse drobne malenkosti, ki so označene na zemljevidu, vedno znova osupli, kako neverjetno natančno so te mojstrovine izdelane. Pri tem pa v bistvu sploh ni pomembno, da zemljevid dejansko zelo redko tudi uporabimo.

3. Nobenega dvoma ni, da potrebujemo nove pohodne čevlje

Čeprav našo omaro že krasijo 3 različni pari kvalitetnih čevljev za pohodništvo, se novim, prekrasnim pohodnim čevljem, ki nas vabijo iz izložbe, nikakor ne moremo upreti. Potrebujemo jih, hrepenimo po njih. Moramo jih imeti! Podobno velja tudi za nepremočljive jakne, pohodne palice in druga pohodniška oblačila.

4. Pohodniške opreme ni nikoli preveč

Že v prejšnji točki smo povedali, kako zelo potrebujemo vedno nove kose pohodniških oblačil ali obutve. Saj vemo, da v resnici potrebujemo le osnovne kose, ampak v tem ni prav nič zabavnega. Če se že lotevamo pohodništva, potem se ga res moramo lotiti na pravi način. Zagotovo bomo čisto zadaj v omari našli še nekaj prostora za novo majico ali jakno.

5. Najbolj uživamo, ko najdemo čisto svojo pot

Nič ne rečemo, saj je prijetno hoditi po vsem znani pohodni poti. Včasih je celo nujno, da se držimo začrtane poti. Sem in tja pa je naravnost navdihujoče, če zaidemo na stranske poti, po katerih ne hodi prav nihče drug. V tem naravnost uživamo!

6. Včasih koga za vedno odvrnemo od pohodništva

Večkrat povabimo druge ljudi, da se skupaj z nami odpravijo v hribe. Sem in tja koga dejansko prepričamo, da se nam pridruži. In potem se najdejo ljudje, ki prisežejo, da ne bodo šli z nami nikoli več. Pa toliko truda smo vložili: bili smo zares navdušeni, pripravili smo jim vso potrebno opremo, naredili podroben načrt, … Na koncu pa smo doživeli hladen tuš, saj so vsi premraženi in nesrečni za polomijo krivili izključno nas.

7. Kratek sprehod spremenimo v celodnevno turo

In to se zgodi prav pogosto! Odidemo ven, trdno prepričani, da bomo v naravi preživeli le kakšno urico ali dve … Še preden pa se dobro zavemo, mine ves dan. A se prav nič ne sekiramo zaradi tega. Razen v primeru, da se že stemni, mi pa smo še vedno več kilometrov oddaljeni od avta.

8. Večino pohodov zaključimo v gostilni

Roko na srce, pohod ni pravi pohod, če se ne konča v dobri gostilni. S pijačo v roki in polnim krožnikom pred nami. Gostilna dobi dodatne točke tudi s tem, da ima odprto ognjišče in starega psa, ki ga lahko pocrkljamo.

9. Tako veliko različnih poti, pa tako malo časa

Prav vsi pohodniki imamo seznam pohodov, ki se jih želimo udeležiti, tako doma kot v tujini. A na žalost nikakor nimamo toliko časa, da bi res šli povsod. Pri tem nam seveda prav nič ne pomaga dejstvo, da seznam destinacij nenehno raste. Takoj, ko odkljukamo en pohod, sta na seznamu že dva ali trije novi.

10. Če smo predolgo doma, nas začnejo "srbeti” noge

Saj ne zanikamo, včasih prav prija, da kakšen vikend ne delamo čisto nič drugega, kot da lenarimo. A kaj kmalu postanemo nemirni. Takrat začnemo sanjati o novih podvigih in o poteh, ki jih še nismo odkrili. Pač nismo rojeni za to, da bi dneve preživljali doma, v zaprtih prostorih.